Dviganje glasu

Filip Mramor

Dviganje glasu

je Ivanuševo brskanje po zakritih kotičkih lepote glasu in zvoka v spremljavi telesne estetike. Štiričlanska zasedba raziskuje mejo med zvokom in glasbo, ki se izkaže za barvito polje vznemirljivih zvočnih vtisov. Glasbila in glas, kot tudi telo, sleče prvinske namembnosti proizvajanja melodičnosti in s svežim pogledom na glasbena sredstva uprizori utelešenje zvočnega grozda. Gre za glasbeno domišljijo, ki jo proizvedejo prepletanja štirih elementov: zvoka samega, njegove uglasbljene forme, besede, ki jo obravnava ne le kot nosilko pomena, temveč tudi kot melodično enoto, ter telesa, ki nastopi kot vizualni element, glasbilo in tvorec glasu. Ivanuša raziskuje erotičnost glasu in dokazuje, da je prav glas najbolj neposreden prenos fizičnih dražljajev iz telesa ustvarjalca v telo poslušalca. Z inovativno uporabo inštrumentov, ki niso več namenjena le manifestiranju notnih zapisov, temveč zaživijo v vlogi proizvajalcev zvočnih efektov, in osvetljavo telesa, ki ni več "a thing", torej stvar, temveč "a situation", situacija, predstava ustvari novo atmosfero, ki poslušalca/gledalca popelje k lepoti. Tudi besedila songov s pretkanim humorjem in fragmentiranostjo slečejo besede konteksta in naslavljajo eksistencialne tematike človeka. Dviganje glasu upraviči svoj naslov in glas dvigne nad funkcionalnost v vesoljske sfere, kamor nam z besedilom "pojdite kdaj na izlet v vesolje" predstava veleva zaiti.