Spremembe in konstante

Manja Gatalo

Priprave na 52. Festival Borštnikovo srečanje so v medijskem svetu odmevale predvsem v znamenju sprememb. Kaj se bo s Festivalom dogajalo? Bo še obstajal? Kdo ga bo vodil in na kakšen način? Spremembe so del vsakdana, nekatere so žal bolj grenke, druge prinesejo kaj lepega, predvsem pa so z različnih zornih kotov povsem drugačnega pomena. Visoka zaporedna številka letošnjega Festivala vseeno nakazuje na to, da Borštnik je konstanta. Previharil je celo plejado sprememb in ostaja nezlomljivi jambor na černati plovbi slovenskega teatra. Ključna konstanta na Festivalu, ki nikakor ni samoumevna, je angažiranost mladih. Festival vsako leto zadiha skupaj s čedno številko mladih, entuziastičnih študentov, ki Festivalu prinesejo svežino in nov umetniški zamah. Srčnost mladih sodelavcev je neverjetna in Festival se z njihovo novo energijo vsako leto oplaja in bohoti vse dni dogajanja. Študenti AGRFT UL in Filozofske fakultete UM so srce Festivala, nenasitni konzumerji, strogi kritiki in nepoboljšljivi zaljubljenci v odgrinjajočo se teatrsko zaveso. Pred kratkim sem prebrala, da brez gledališke kritike predstava ni popolna, saj je njen sestavni del. Ustvarjanje te publikacije je naš doprinos k dovršenosti predstave in pomemben element gledališke celote. Aplavdiram vsem študentom, ki to delo opravljajo prostovoljno in z večjim zanosom kot marsikateri profesionalec. Ogenj, strast in pristnost, ki je v teh mladih, je bistvo gledališča. Gledališče raziskuje, išče in utira pot človeštvu k prav tem vrlinam. Vsakoletni novi veter s svežimi glasovi omogoča Festivalu konstanto. Le skozi spremembe lahko odstiramo nove horizonte in le skozi konstanto lahko odpiramo vrata spremembam. Naši mladi poosebljajo združitev konstante s spremembo in kažejo na to, da brez ene ni druge.