Maribor se v drugi polovici oktobra vsako leto tradicionalno prelevi v gledališko središče nacionalnih in mednarodnih razsežnosti. Mesto deset dni živi in diha s Festivalom Borštnikovo srečanje, ki je skozi desetletja postal ena od njegovih osrednjih kulturnih znamenitosti.

Borštnikovo srečanje je najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji. V svoji skoraj pol stoletja dolgi zgodovini je preživel različne faze, turbulence in spremembe.

Ključni trenutki FBS

• Leta 1966 se je na pobudo Frana Žižka, tedanjega ravnatelja mariborske Drame, začel Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Sprva so bila gledališča le štiri (Ljubljana – Trst – Celje – Maribor) in gledališki ravnatelji so sami izbirali uprizoritve, primerne za gostovanje na festivalu.
• Naziv Borštnikovo srečanje je festival dobil leta 1970 po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil tudi prvič podeljen Borštnikov prstan.
• S prihodom dr. Bratka Krefta leta 1971 se je začelo podeljevanje nagrad s strani strokovne žirije, svojo nagrado je nekaj let podeljevalo tudi občinstvo. V tem obdobju je Borštnikovo srečanje razvilo tekmovalno naravo.
• Leta 1986 se je skupščina festivala preoblikovala v svet, katerega predsedovanje je prevzel Matjaž Kmecl. Svet se je skozi nadaljnja leta širil, saj se je ustanavljalo vse več gledališč.
• Novost, ki je leta 1994 izbor tekmovalnega dela predrugačila pod taktirko takratnega predsednika sveta Rudija Šeliga, je postala funkcija selektorja. Odtlej naprej izbrani strokovnjak vsako leto po svojih merilih izbira tekmovalni program.
• Pod predsedovanjem Toneta Partljiča so leta 2005 sprejeli prvi pravilnik o delovanju festivala.
• Leta 2009, ko je Alja Predan postala umetniška direktorica, se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status. Postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor, imenovanje umetniškega direktorja festivala pa je v pristojnosti ministra za kulturo.

S prihodom Alje Predan se je festival odprl v mednarodni prostor. Mednarodni festivalski program mostovi in še posebej mednarodni fokus na izbrano evropsko državo vsako leto v Maribor privabita vrsto uglednih tujih ustvarjalcev. Drugi pokazatelji soočenja z mednarodno gledališko javnostjo so tudi simpoziji, tuji gostje, mednarodni producenti in uprizoritve. Seveda pa je poglavitni poudarek še zmerom na izbranih domačih uprizoritvenih dosežkih, med katerimi strokovna žirija vsako leto izbere in nagradi najboljše. Največja festivalska nagrada je Borštnikov prstan, ki jo posebna žirija vsako leto izmenično podeljuje zaslužnemu igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Ignacij Borštnik (1858, Cerklje na Gorenjskem) velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Bil je prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja.