To so nagrade 52. Festivala Borštnikovo srečanje

Najboljša predstava po mnenju strokovne žirije Nemoč

Obrazložitve nagrad strokovne žirije 52. Festivala Borštnikovo srečanje

Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev

Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana (z večino glasov)

Snovalci predstave Nemoč so ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo.

 

Borštnikova nagrada za prevod

Andrej Rozman Roza za prevod dela The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim Dermot: Peter Kušter v izvedbi SNG Nova Gorica (soglasno)

Andrej Rozman Roza se je v svojem prevodu Petra Kuštra ponovno izkazal za virtuoza jezika, njegov prenos besedila v slovenski jezik je izrazito gledališki, živ in plastičen. Z lahkoto prehaja med visokim literarnim in nižjim pogovornim jezikom, ob čemer vzpostavi novo celoto, igriv in bogat jezikovni univerzum.

 

Borštnikova nagrada za kostumografijo

Alan Hranitelj za kostumografijo v uprizoritvi Leonce in Lena v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (z večino glasov)

Redko se zgodi, da bi kostumografija tako celovito vstopila v prostor igre, režije in dramaturgije, kot se je to ustvarilo v predstavi Leonce in Lena. Kostumi delujejo kot govoreči kipi, ki se norčujejo iz malomeščanskega gledališča, nekritičnega do lastne produkcije. Alan Hranitelj je z njimi dosledno usmerjal način igre, gib igralcev in ustvaril osnove za situacijsko komiko. 

 

Borštnikova nagrada za scenografijo

Damir Leventić za scenografijo v uprizoritvi Nemoč v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)

Na prvi pogled preprosta scena Damirja Leventića obsega celovit likovni koncept. Gledalka namesto udobne gledališke stavbe vstopi v intimni svet opuščenega stanovanja. Meščanski prostor v razkroju poudarja brezizhodno stanje politične, ekonomske in osebne krize lika. Minimalistična scenografija z domiselno uporabo vseh površin v prostoru postane zaslon ekonomskih paradigem in kriz prve dekade milenija. Scena v predstavi Nemoč nas vrača skupaj z aktualnim besedilom k umetniškemu kredu "manj je več".

 

Borštnikova nagrada za avtorsko pesmi

Damir Avdić za avtorsko glasbo v uprizoritvi Antigona v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)

Damir Avdić je umetnik, ki ga svet izrazito boli. Njegove avtorske pesmi jasno vzpostavljajo odnos do krivic v svetu, brezkompromisen je do sveta kot tudi do sebe in svojih slabosti v njem. Ko Avdić obsoja svet, sebe nikoli ne izvzema iz njega, kar je danes resnično izjemna redkost. Do sebe zmore vzpostaviti distanco, ne razume se za popolno bitje v svetu krivic, ampak je del krivičnega sveta, ki ga kot takega s svojimi človeškimi slabostmi in ranljivostjo tudi soustvarja. 

 

Borštnikova nagrada za mladega igralca

Nik Škrlec za vlogo Hansa Schniera v uprizoritvi Nemoč v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)

Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami. 

 

 

Štiri Borštnikove nagrade za igro

Ana Urbanc za vlogi Jenny v uprizoritvi Tisti občutek padanja v izvedbi Drame SNG Maribor in Majdalenke v uprizoritvi Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)

Jenny Ane Urbanc je v Tistem občutku padanja kot nekakšna različica sodobne Alice, ki se znajde v svetu rokenrola in njegove prepoznavne ikonografije. Zaradi prizemljenosti svoje prezence ne dopusti, da se v tem svetu utopi kot drugi liki. Če kot Jenny udejanja minimalistična igralska sredstva, kot Majdalenka v Ljudožercih pokaže zastrašujočo odprtost in ekstatično energijo brez meja, ki jo vodi v smrt. 

 

Maruša Majer za vlogo v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)

Maruša Majer je s svojo igro v ospredju pokazala redko videno eksplozijo ljubezenskega zanosa, ki se upira realnosti, medtem ko je z igro brez besed v drugem planu izrazila intenzivno odrsko prezenco s presežnim emotivnim nabojem.

 

Gregor Zorc za vlogo v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)

Gregor Zorc obvlada pestro paleto igralskih odtenkov, od komičnih do dramatičnih, navzven brez napora prehaja od lika do performerja ali improvizira. S svojo hipnotično odrsko prezenco začara ne samo oder, temveč tudi občinstvo, ki hvaležno in razigrano sodeluje.

 

Igralski kolektiv v uprizoritvi Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)

Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja. V predstavi Človek, ki je gledal svet gre za odprto gledališko obliko, kjer se prepletajo globalna vprašanja z intimnim prispevkom v obliki osebnega albuma fotografij in zgodb igralcev. Prav sopostavljanje dramskih in performativnih prizorov stopnjuje dogajanje v odgovoren in komunikativen umetniški prikaz sveta, ki ga svež, angažiran kolektiv suvereno preigrava.

 

Borštnikova nagrada za najboljšo režijo

Žiga Divjak za režijo uprizoritve Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)

Ko se zdi, da se snovalno gledališče pogosto zaplete v izpraznjenost svoje forme in odtuji od občinstva, ga Žiga Divjak v tekmovalnem programu festivala napolni z vsebino. Ta gledališki format je v tesnem sodelovanju s celotno umetniško ekipo osmislil ne samo vsakega posameznika in posameznico na odru, ampak tudi pri občinstvu ustvaril kompleksen pogled na ranljivost ljudi in narave v sodobnem svetu.

 

Borštnikova nagrada po presoji žirije

umetniški kolektiv uprizoritve Ljudožerci za uprizoritev dramskega besedila Gregorja Strniše Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)

Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot. Njegova angažiranost šteje za univerzalno veličino poetičnega besedila. Skupaj z vsemi ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritve predstavlja ponavljajoči se mrtvaški ples z besedami, ki jih v sodobnem gledališču resnično razumemo: "Táko je ko surovo jajce, z rumenjakom življenja, beljakom smrti in trdo lupino končnosti, ki plava v neskončnem morju nenaravnega sveta."